Metode testiranja transformatorskega olja

Testiranje transformatorskega olja je ključni korak pri zagotavljanju varnega delovanja električne opreme. Metode testiranja zajemajo več vidikov, vključno s fizikalnimi, kemičnimi in električnimi lastnostmi, da bi zagotovili, da transformatorsko olje ohranja odlično zmogljivost pri izolaciji, odvajanju toplote in gašenju obloka.

Predmeti rutinskega testiranja in ustrezne metode

Določitev prebojne napetosti: Uporablja se za oceno izolacijske trdnosti transformatorskega olja. Uporablja se posebna oljna skodelica in sistem elektrod, napetost pa se postopoma povečuje v enakomernem električnem polju, dokler vzorec olja ne razpade. Vrednost prebojne napetosti se zabeleži. Standardna metoda je GB/T 507-2002 "Določanje prebojne napetosti izolacijskega olja". Na splošno zahteva po prebojni napetosti za olje, ki se uporablja v opremi 110 kV in več, ni nižja od 40 kV.

Določitev vsebnosti vlage: Vlaga znatno zmanjša izolacijo in pospeši staranje olja. Metoda Karla Fischerja (kulometrična ali volumetrična metoda) je pogosto uporabljena visoko{1}}natančna metoda, ki lahko zazna vlago na ravni ppm. Ustrezni standard je GB/T 7600-2014. Med delovanjem je vsebnost vlage v olju običajno nadzorovana pod 20 ~ 35 mg/L.

Določanje kislinskega števila: odraža stopnjo oksidacije olja; previsoke vrednosti kisline lahko razjedajo opremo. Kisle snovi v olju titriramo z raztopino kalijevega hidroksida-etanola in rezultat izrazimo kot mgKOH/g. Ustrezni standardi so GB/T 264-1983 ali SH/T 0254. Med delovanjem vrednost oljne kisline ne sme preseči 0,1 mgKOH/g.

Faktor dielektrične izgube (tanδ): označuje obseg izgube izolacije olja in je pomemben indikator za presojo poslabšanja kakovosti olja. Izmeri se z merilnikom dielektričnih izgub pri določeni temperaturi in pogojih električnega polja. Ustrezni standard je GB/T 5654-2007.